valentine, juliet amanda

i don't want to be brave, i just want to be myself, i don't want to be alone anymore
glede na to, da sta starša tesno povezana s hollywoodom in vsem tem bliščem, bi lahko pričakovali, da je bilo moje življenje od nekdaj z rožicami postlano. a roko na srce, hollywood ni nikoli bil in nikoli ne bo tako bleščeč, kot se morda na prvi pogled zdi. že takoj na začetku vam bo jasno, ko vam povem, da je oče bil praktično zelo malo doma, vedno je bil v svojem svetu in svojem poslu. mati je le malo zaostaja za njim, tako da sva s sestro bili praktično sami. kakorkoli, denarja nam ni nikoli manjkalo, ampak to še vedno ne pomeni, da sem vedno dobila tisto kar sem hotela. moja največja želja je bila, da bi vsaj enkrat okusila ljubezen, a tega nisem prejela. radi bi slišali mojo zgodbo? prav, naj vam ustrežem...


some choices are easy, some...stay with you forever
že od malega sem bila povezana z modo, vedno sem gledala revije, modele in si želela, da bi nekoč tudi sama stala na modni pisti. želja se mi je kaj kmalu uresničila, saj so v meni videli potencial. pri 16. letih sem že stala pred fotografskim objektivom, bila na marsikateri naslovnici revije, mislila sem, da je moje življenje končno perfektno, a ne bi se mogla bolj motiti. z delanjem v modni industriji je prišla tudi moja bolezen - anoreksija. materi je bilo takoj jasno, ko sem začela zavračati hrano, oče pa me je hotel peljati na zdravljenje. ampak ne, to bolezen lahko sama premagam, verjamem da bom zmogla! tako da sem staršem zagrozila, če mi še kadarkoli omenijo zdravljenje, bom preprosto spakirala kovčke in nikdar več me ne bodo videli ali našli. toliko kolikor sta naivna, sta mi dejansko tudi verjela. oče je kmalu izvedel za neozdravljivo bolezen zato se je umaknil iz industrije. preselili smo se v obalno mestece,  kamor sem pripeljala tudi svojo bolezen, s katero se še dandanes borim, a do sedaj neuspešno. neuspeha pa ne bom nikoli priznala.


sometimes you've got to do what you think is right and damn the consequences
po naravi sem perfekcionistka, vem da iz sebe lahko spravim le najboljše. rada sem v središču pozornosti in obožujem zabave. sem nekako bolj divje narave, neukrotljiva in trmoglava. moja trma ni nujno tudi moja najboljša lastnost, saj me velikokrat popelje v težave - mogoče bi se že zdavnaj prijavila na zdravljenje, ampak preprosto nočem. nisem še en puhloglavi model več, ampak se lahko pohvalim, da sem tudi uspešno doštudirala iz angleške književnosti. knjige me že od nekdaj privlačijo, a nekako me je moda bolj zanimala. sedaj se resno sprašujem, ali je to res to, kar sem si želela? modni svet zame postaja vedno bolj oddaljen, v njem se ne počutim več dobro. vedno sem bila takšno dekle, ki je veliko govorilo, rado hodilo ven, a nekako sem razvila tudi zmožnost pretvarjanja. da sem namreč popolnoma v redu, perfektno starševsko dekle, ki ima veliko možnosti uspeha v hollywoodu, ampak to je daleč od resnice. nisem še zbrala dovolj poguma, da bi preprosto odkorakala stran od vsega, spremembe me plašijo. nikoli nisem bila zaljubljena, nikoli ljubljena in tega mi očitno primanjkuje. želim si, da bi končno stvari vzela v svoje roke, se spopadla s svojimi strahovi, a še vedno ostajam le zabavno dekle, za katero si ne bi nihče mislil, da je padla tako globoko v svet modne industrije, da ne ve več kako se rešiti.