olivera, victor alejandro

01. eyes wide open
rojen je bil kot najstarejši otrok in je zato najbrž povsem avtomatsko prevzel breme odgovornosti za mlajše člane družine, ker sta starša večino časa delala, da bi omogočila otrokom dostojno življenje. bil je resnoben otrok, ki je veliko bral in vedno skrbel za to, da so imeli mlajši člani družine opravljeno domačo nalogo. vedno so ga spoštovali in hitro je prevzel vlogo tistega tipičnega starejšega brata, ki je bil zaščitniški do vseh in je storil vse, da jim je pomagal. v tistem času mu je družina pomenila največ.

02. falling into place
»v šoli nikoli nisem imel problemov. v srednji šoli sem bil med odličnjaki, takrat pa sem tudi odkril svojo strast. že od nekdaj sem bral, ampak nikoli nisem pomislil na to, da bi tudi pisal. zdelo se je neverjetno, da bi bil sposoben spraviti na papir kaj tako izjemnega kot kateri izmed mojih najljubših pisateljev. pri angleščini smo morali napisati esej za neko državno tekmovanje. zmagal sem. bil sem popolnoma osupel, ko je ena izmed najboljših literarnih revij dejansko objavila mojo zgodbo. takrat se mi je zdelo, da sem na vrhu sveta. imel sem vse: dobre ocene, talent za pisanje in na novo odkrito samozavest, ki je s tem prišla. prihodnost se je zdela presneto svetla.«

03. what lies beneath
vedno je vedel, da se bo iz mesta preselil takoj, ko bo to mogoče. tako ni okleval, ko je izbiral univerze. izbral je najboljšo, ne da bi ga pri tem zmotila oddaljena lokacija. rad je imel svojo družino, ampak z leti je bila ta ljubezen že zahtevna in imel je velike načrte zase. dokler je dopolnil 21 let, je že imel nekaj objavljenih zgodb in pridobljenih nagrad zanje. v tistem času se je spremenil. postal je bolj odločen in vsekakor bolj očarljiv. odrasel je in v procesu zlomil cel kup src. smatral se je za pisatelja in vedno je iskal nekoga, ki bi ga navdihnil. ampak nikoli ga ni nihče navdihoval za dolgo in ne glede na to, kako čudovite, lepe in krasne so njegove izbranke bile, jih je vedno prej kot slej pustil za sabo. ampak ničesar ni obžaloval. bil je sprejet na izbrano univerzo in vpisal je kreativno pisanje in angleščino, v prostem času pa je obiskoval še predavanja iz literature.

04. breaking your own heart
»svojo sorodno dušo sem prvič spoznal pri petih letih. naslednjo sem spoznal pri osmih in nato pri dvanajstih. ko sem dopolnil štirinajst let, se mi je zdelo, da so povsod okrog mene. včasih sem se počutil kot slabo spisan lik iz kakšne komedije, ampak na ljubezen sem vedno veliko dal. ko sem dokončal faks, sem potoval. velikokrat sem bil zaljubljen in vedno se je to končalo slabo. seveda je za nekaj časa dobro in takrat sem prebedel vse noči z dekletom in nato pisal do zore, ampak vedno me je prej kot slej nekaj odbilo. prvič sem bil poročen pri dvaindvajsetih, drugič pri tridesetih in tretjič pri dvaintridesetih. ena izmed bivših deklet mi je zabrusila, da sem bolj zaljubljen v idejo ljubezni kot vanjo. ampak to ni res. to ne more biti res. dejansko samo iščem nekaj posebnega. pri vseh to prej kot slej zbledi, ne glede na to, kako močno se trudim. ampak še vedno se trudim. ne bom obupal, čeprav me je dejansko strah, da bi se še enkrat nekomu zavezal na ta način in da bi potem vse skupaj propadlo.«

05. i swear this time i mean it
po diplomi je nekaj časa potoval, potem pa si je našel službo kot profesor. napisal je par knjig, ki so požele odlične odzive ter se končno nekako… ustalil. skoraj. vedno se mu je zdelo, da ima preveč nemirno srce, da bi bil predolgo na enem mestu. ampak bil je srečen. pred nekaj meseci je izvedel, da je oče imel nesrečo in da je v umetni komi. vedel je, da se mora vrniti. vedel je, da se bodo vrnili vsi otroci. zdaj je tukaj; našel si je stanovanje in uspelo mu je dobiti službo profesorja na tukajšnji univerzi. z njegovimi priporočili ni bilo težko. zdaj je tukaj. sicer si je pred leti prisegel, da se bo držal stran od mesta, ampak iz situacije skuša potegniti najboljše.